Trtna uš - Viteus vitifoliae  (Fitch)

Sinonimi

• Dactulosphaira vitifoliae (Fitch)

• Phylloxera vastatrix Planchon

• Phylloxsera vitifoliae (Fitch)

Taksonomska razvrstitev

Insecta: Homoptera: Phylloxeridae

Tuja imena

• Grapevine phylloxera, vine louse (angleško)

• Phylloxera de la vigne (francosko)

• Reblaus (nemško)

• Filoxera (špansko)

RAZŠIRJENOST

V Sloveniji so prvi pojav trtne uši zabeležili v Slovenski Istri in na Štajerskem leta 1880, na Kranjskem 1884, v drugih vinorodnih območjih pa kasneje (Maček, 1977).

Trtna uš (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) je bila zanesena v južno Francijo iz Amerike v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so pričeli uvažati ameriške trte. Škodljivec se je hitro razširil po vsej Evropi in povzročil propad mnogih vinogradov, ker je bila evropska trta zanj zelo občutljiva. D. vitifoliae je na A2 karantenski listi (EPPO) in spada med organizme, ki so podvrženi fitosanitarnemu nadzoru. Opažanja o pojavih trtne uši na cepljeni evropski trti so v zadnjem času vedno pogostejša v Nemčiji, preučujejo pa to problematiko tudi na Madžarskem. Prav tako o njenem pojavu (galikolna oblika) znova poročajo v Sloveniji in sicer na področju Primorske (v Brdih, Vipavski dolini, na Krasu in Koprščini), pa tudi drugje (Seljak, 1999).

RAZVOJNI KROG

Listi evropske trte so odporni na trtno uš, zelo občutljive pa ima korenine. Prav obratno pa velja za ameriške sorte vinske trte in križance.

Trtna uš ima zapleten razvojni krog. Na ameriških vrstah trte živi trtna uš na koreninah in na listih in ima celoten (popoln) razvojni krog, v katerem se pojavijo vse razvojne oblike uši ter migracija uši s korenin na liste in nazaj na korenine. Izmenjujejo se spolne in nespolne (partenognetske) generacije. Na evropskih kultivarjih trtna uš običajno napada podzemne organe rastlin, njen razvojni krog ni popoln in uši se ne selijo s korenin na liste in nazaj.

Na ameriški trti prezimi v stadiju jajčec, ki so pritrjena na stebla, na evropski trti pa v 1. in 2. razvojnem stadiju ličinke (nimfe) na nodijih ali na šiškah na koreninah (Granet & Timper, 1987). Če je razvojni krog popoln, prezimijo jajčeca na steblih in spomladi se po olistanju trte izležejo ličinke. Rumene uši (gallicolae), ki se razvijejo iz teh jajčec potujejo na liste, kjer se hranijo, sesajo in s tem povzročajo nastanek šišk. Odrasle uši odložijo 400-600 jajčec v vsaki šiški. Šiškotvorne uši imajo 4-6 generacij. Osebki zadnje generacije se spustijo v tla, na korenine, do 1,2 m globoko, kjer imajo lahko več partenogenetskih generacij. Proti jeseni se na koreninah razvijejo spolne, krilate uši, ki zapustijo tla in letijo na liste vinske trte. Po 24 urah odložijo dva tipa jajčec: iz večjih se razvijejo samičke, iz manjših samci. Spolna generacija odloži po parjenju zimska jajčeca in tako je razvojni krog zaključen. Zimska jajčeca preživijo tudi zelo ostro zimo.

Na evropskih kultivarjih vinske trte postanejo uši, ki se hranijo na koreninah (radicicolae) aktivne takoj, ko spomladi trta prične rasti. Na koreninah nastanejo kot posledica sesanja trtnih uši nabrekline: nodozitete na lasastih in tuberozitete na starejših koreninah. Vse poletje se razmnožujejo partenogenetsko. Spolne oblike se tudi pojavijo, vendar ne morejo dokončati razvoja na listih, zato se nadzemni razvojni krog ne sklene. Trtna uš lahko preživi vse razmere, ki jih preživi njen gostitelj (de Klerk, 1974).

ŠKODA

Na evropskih trtah trtna uš običajno napada podzemne organe rastlin. Zaradi sesanja na koreninah uš povzroča sušenje in propadanje trsov, medtem ko naselitev uši na listih ne povzroči gospodarske škode in ne vpliva na količino in kakovost vina. Prve nadzemne poškodbe so na trsih vidne šele po 3-5 letih, ko preneha tudi rast. Trsi se sušijo v koncentričnih krogih, ker se od trsa, ki je bil prvi napaden in se posuši, uši širijo na zdrave sosednje trse. Skozi poškodbe, ki jih povzroča trtna uš pa imajo odprto pot v rastline tudi patogene talne glive (npr. Fusarium spp., Pythium ultimum, Cephalosporium sp.) (Granett, J. et al. 1998).

VARSTVO

Cepljenje evropskih trt na odporne ameriške podlage je bil več desetletij glavni in najuspešnejši ukrep za zatiranje trtne uši. V zadnjem času ugotavljajo, da bo zaradi razvoja novih biotipov trtne uši v prihodnosti manj uspešen. V nekaterih delih Italije so se razvili biotipi, ki se razlikujejo od tistih, ki so bili prineseni iz Amerike (Strapazzon & Girolami, 1985a). Prizadevanja na področju zatiranja trtne uši v svetu so usmerjena v proučevanje biologije trtne uši in iskanje njenih naravnih sovražnikov (doslej ni bil najden še nobeden), kar je pomembno z vidika biotičnega varstva. V Avstraliji, Kaliforniji in Italiji potekajo intenzivne raziskave na vzgoji novih, na trtno uš odpornih podlag. Najobetavnejše rezultate kažejo predvsem križanja med vrstama Vitis rupestris in V. rotundifolia (Koruza, 1998). V Sloveniji ni registriran noben pripravek za kemično zatiranje, potekajo pa poskusi.

VIRI

Brecl, T.: Filoksera u Sloveniji-njezina pojava i posledice. Magistrarski rad. Fakultet poljoprivrednih znanosti. Sveučilište u Zagrebu. Zagreb, 1981, s. 5-6

Chiarappa, L./Buddenhagen, I.W.: False erosion of horizontal resistance to phylloxera in California vineyards. Consideration and outlook. Phytopath. medit., 1994, 33, 9 s.

Granett, J.; Timper, P. (1987): Demography of grape phylloxera , Dactulosphaira vitifoliae (Homoptera: Phylloxeridae) at different temperatures. Journal of Economic Entomology 80, s. 327-329.

Granett, J., Omer A.D., Pessereau, P., Walker, M.A. Fungal infections of grapevine roots in phylloxera-infested vineyards. Vitis, 1998, 37: 1. s. 39-42.

Klerk, C.A. de (1974): Biology of Phylloxera vitifoliae (Fitch) (Homoptera: Phylloxeridae) in South Africa. Phytophylactica 6, s. 109-118.

Koruza, B.: Kako preprečiti trsno uš? Kmečki glas, 23. September 1998, št. 38, LV. leto, s. 6.

Maček, J.: O zgodovini širjenja trsne uši (Phylloxera vastatrix Pl.) v Sloveniji. Zbornik BF Univerze v Ljubljani, 30, 1977, s. 171-188.

Remund, U., E. Boller: Die Reblaus-wieder aktuell? Obst-und Weinbau, 10/94, s. 242-244.

Seljak, G.: Ustne informacije. Kmetijski zavod Nova Gorica, 1999.

Strapazzon et al. (1986): Leaf infestation of grafted vitis vinifera (L.) by phylloxera (Viteus vitifoliae (Fitch)): injuries. Atti Giornate Fitopatologiche No. 1, s. 225-229.

Strapazzon, A.; Girolami, V. (1985a): The phylloxera on European vines. Informatore Agrario 41, s. 73-76.

Strapazzon, A. Girolami, V. (1985b): Aspects of phylloxera infestation (Viteus vitifoliae (Fitch)) on European vines. Atti XIV Congresso Nazionale Italiano di Entomologia sotto gli auspici dell' Accademia Nazionale Italiana di Entomologia, della Societa Entomologica Italiana e della International Union of Biological Sciences, 1985, s. 633-641.

Vrabl, S.: Varstvo sadnih rastlin in vinske trte. Maribor. 1986, s. 129.

Besedilo: Nevenka Valič, Lea Milevoj, BF-Agronomija